Skip to content

Zgodovina

Gasilsko društvo Latkova vas je bilo ustanovljeno 16.2.1902 pod imenom: »Požarna bramba Ladkova vas«.

Osmim ustanovnim članom na čelu s prvim načelnikom Francom Cilenškom se je takoj pridružilo še 12 članov in tako je društvo po prvih zapisnikih udov štelo 20 članov.

Ustanovitelji so bili: Cilenšek Franc-Blatnik, Jelen Štefan-Polovderč, Janc Ivan-Kovač, Kramar Andrej-Žebu, Ocvirk Martin-Šteflak, Ocvirk Jurij-Krajner, Ajdič Anton-Čulk in Rojnik Karol-Rojnik.

Komaj si v današnji moderni dobi predstavljamo takratno Latkovo vas. Majhne, nizke s slamo krite hišice z nič boljšimi gospodarskimi poslopji, le tu in tam izstopa novejša hiša, marof ali kozolec. Okrog vaškega jedra, v krogu sedanjega gasilnega doma, takratnega grabna, kamor se je odtekala vsa meteorna voda, se je ob cesti iz Prebolda proti Groblji razprostirala savinjska vasica z nekaj odcepi od Juharta do Privška, Lahoda in Mrezeta ob glavni cesti, od Tenča do Zadnika ob preboldski cesti. Kot za dekoracijo pa so med kmetijami in po obronkih vasi stale hišice vaških brez zemljašev in revežev. Brod oziroma jez čez Savinjo pod Kolencem in gostilna sta že skoraj pozabljena, nadomestile so jo gostilne pri Tenč, Cajnarju in Zadniku. Stara Kolenčeva hiša je samo še pomnik nekdanje moči in minljivosti. Savinji so umerili stalno strugo in jo obdali s škarpo iz težkih skal in gramoza, nič več ni poplavljala in ogrožala hišice ob gmajni. Življenje ni bilo rožnato. Številne družine so se z največjo muko preživljale skozi čas.

Vodilo za ustanovitev požarne brambe so bili veliki požari, ki so upepelili včasih cela mesta in vasi, saj so bile vse vaške hiše in gospodarska poslopja večinoma krite s slamo, stisnjene ena k drugi in ljudsko izročilo je iz roda v rod živo opisovalo te nesreče.

Takšni požari so bili v Celju, Mozirju, Braslovčah, Vranskem, Petrovčah, Drešinji vasi, Levcu, Kaplji vasi, Šeščah, Polčah, Topovljah, Gornji vasi, Šempeteru in drugod, kjer so goreče hiše gasili le z vedri. Zgledovali pa so se tudi po 6 požarnih brambah, ki so že bile ustanovljene na območju današnje GZ Žalec in GZ Prebold. To so bile: IGD TT Prebold, GD Šempeter, Žalec, Vransko, Kaplja-Pondor in Braslovče, vendar so bila to veliko močnejša gospodarska in upravna središča v Savinjski dolini.

Pričeli so nabavljati gasilsko orodje in opremo, nabavili so ročno gasilno brizgalno, zgradili leseno uto, skopali vodni rezervoar. 15.marca 1903 so se uniformirani že udeležili sprejema nove brizgalne v Braslovčah, odkoder je tudi fotografija skoraj 100 gasilcev iz vse Savinjske doline in okoliških večjih krajev, kjer so že imeli ustavljene požarne brambe. Vsa sredstva so zbirali od vaščanov in s prostovoljnim delom, le od Savinjske posojilnice v Žalcu so leta 1904 prejeli 30 kron in leta 1905 10 kron, Arja vas je dobila 40 kron, Grajska vas in Gotovlje pa po 20 kron.

Z razvijanjem humanitarne ideje gasilstva pa so obenem razvijali tudi nacionalni čut članov in vaščanov. Prirejali so gasilske veselice z veseloigrami, pevskimi zbori in godbo, seveda vse v slovenskem jeziku, kar pa seveda ni bilo po godu avstro-ogrskim oblastnikom. Komanda je bila slovenska in društvo je takoj pristopilo k Slovenski gasilski zvezi na Spodnje Štajersko, katere sedež je bil v Žalcu. To je seveda bil trn v peti nemškim in nemškutarskim prizadevanjem, ki so na slovenskih tleh organizirali nemško gasilsko organizacijo.

Oktobra 1904 leta je bil izdan Trgovski in obrtniški Kažipot po Slovenskem Štajerskem. V njem so zanimivi podatki o posameznih župnijah oziroma občinah. V podatkih za Šentpavel navaja: Ima 7 vasi, od prebivalcev je 2448 Slovencev in 35 Nemcev. Med drugimi navaja: Požarna bramba v Latkovi vasi-slovenska, Tovarna Št. Pavel – nemška. Načelnik Požarne brambe Latkova vas je bil Franc Cilenšek.

Tako do 1.svetovne vojne. Leta 1913 je bila zadnja gasilska veselica pred vojno, ohranjen je še lepak in vabilo za udeležbo s sledečim sporedom:

1. Sprejem bratskih društev,

2. Šaloigra,

3. Petje Št Pavelskega pevskega društva,

4. Polževa dirka s kolesi,

5. Šaljiva pošta, srečelov, i.t.d.,

Ples do ranega jutra, Vstopnina za osebo 20 vinarjev.

Pri veselici sodeluje polnoštevilna Št. Pavelska godba.

Videti je kot izziv svetovni moriji, ki se je začela leta 1914, iz katere se tudi nekaj Latkovskih gasilcev ni več vrnilo. Nastala je nova država SHS. Predano in nesebično delo v društvu se je nadaljevalo.

Od ustanovitve do leta 1922 je društvo sodelovalo in gasilo pri gašenju 36 požarov, od leta 1922 pa do leta 1930 pa pri 21 požarih.

V jeseni leta 1925 se je članstvo severnega dela vasi t.j.Groblje odcepilo in ustanovilo svoje gasilsko društvo. To je dalo društvu novi zalet in leta 1926 so v središču vasi zgradili in otvorili nov zidan gasilski dom. Ob tej proslavi so se gasilci ob brizgalni pred novim domom tudi fotografirali. To je bil prvi zidani dom v širši Preboldski okolici, ki je pozneje služil tudi gasilski godbi na pihala. Postal je središče vaškega življenja, raznih tečajev in vaj.

Leta 1927 je bila razvita prva gasilska zastava, ki je bila v gasilskem muzeju v Žalcu, sedaj pa krasi prostore v obnovljenem domu.

Leta 1933 je bil v društvu ustanovljen gasilski podmladek, ki je štel do 20 članov. Imeli so svoje bele uniforme, vadili vaje z gasilskim orodjem, redovne vaje in pripravljali za nastope z gasilno brizgalo ter leta 1935 izvedli praktično vajo na župnem izletu v Gornji vasi.

Naslednje leto 1936 je društvo kupilo avtobus, ki je služil za prevoze na požarišča na izlete društev in proslave, za prevoze bolnikov v bolnico in druge nujne potrebe. Dogodivščine starega gasilskega avta imenovanega Schevrolet pa je Novak Drago ml.-Meik, leta 1970 star 15 let opisal takole:

                                             

SCHEVROLET

Kdor ni videl čeden avto,
lepega in ne kul avto,
naj gre v Latkovo vas,
da smejal se bo naglas.

Ko švedra po cesti zdirja,
vidiš rdečega hudirja,
na eni strani Janez ein špric uliva,
na drugi Dixi vodu mu naliva,
zadaj porivalcev pet,
muči se za boljši let.

To res je mrcina,
ki ponuca velik bencina,
kdor se v kabino vsede,
tega Dreja čisto zmede,
kak se ganster rdeči vede.

Kadar Scevrolet obstane,
Dreja zdirja hitro plane,
kaj narobe je z mašino,
al dobila je angino,
al frtajler je zamaknjen,
če kak kabel je zataknjen.

Hitro vzame kombinirke,
mi pa čakamo na nove dirke,
pet sa jih odzad postavi,
pet pa h Drejatovi glavi.

Ko Dreja Schevroleta spet popravi,
važno ga na vas postavi,
porivalcev več na nuca-
sama šla bo zdaj karuca.

Prvo motorno brizgalno KONRAD ROSENBAUER I DRUG je društvo nabavilo leta 1938. To je bil za društvo velik praznik in uspeh, saj razen Tekstilne tovarne Prebold še nobeno društvo v okolici ni imelo motorne brizgalne. Pričela se je druga svetovna vojna in kmalu tudi nemška okupacija.

Okupator je brezobzirno preganjal vse kar je bilo slovenskega. Društveno zastavo in del arhiva je bilo poskritega, da ne bi prišlo v okupatorske roke. Mnogo članov društva se je kmalu pridružilo OF in pomagalo partizanom zato je bilo mnogo članov ustreljenih, zaprtih, interniranih ali padlo v NOB. Na gasilskem domu je spominska plošča 19 žrtev fašističnega terorja v Latkovi vasi. Nemci so pobrali vse gasilske uniforme in jih uskladiščili na občini Prebold, vendar so ob partizanskem napadu na Prebold vse padle v roke partizanom. Tudi bencin iz gasilske zaloge v domu je prišel prav za požiganje mostov in okupatorskih postojank.

Po osvoboditvi je društvo spet zaživelo, štelo je 27 rednih in 32 podpornih članov. Leta 1946 je bila ustanovljena ženska desetina, prva v takratni OGZ Celje okolica, ki so bile večkratne okrajne prvakinje. Marsikatera mamica  danes s sivimi lasmi je bila članica te latkovske ženske desetine. Ko so se te poročile in zibale, jih je zamenjala druga in nato še tretja generacija. Danes tako zopet oživljamo delo z žensko desetino. Tega leta so nam vrnili tudi gasilski avto, ki je bil med vojno zaplenjen. Predsednik društva je bil Jože Kapus do leta 1948. Nasledil ga je Martin Ribič. Vsa društva občine Št. Pavel so bila združena v eno društvo, bivša društva pa so postale čete tega društva. Predsednik društva Št. Pavel je bil Miha Lapan, poveljnik pa Anton Kramar. Ker je bilo društvo brez uniform je od OGZ prejelo miličniške uniforme, katere so  krojači predelali v gasilske uniforme. Pričeli so se tečaji za strojnike na Dobrni, tečaji podčastnike in častnike, po društvih pa tečaji za izprašane gasilce.

Leta 1952 so praznovali v Latkovi vasi  50 letnico društva, proslavljali obenem občinski praznik ter vzidali na domu spominsko ploščo žrtvam. Anton Kramar in Martin Ribič prejmeta prva gasilska odlikovanja po vojni. Ustavljena je bila prva gasilska mladinska in pionirska desetina društva. V Dolenji vasi nastopita pionirski desetini iz Latkove vasi in Pariželj z vajo z vedrovkami. Leta 1954 so sodelovali pri črpanju vode iz kleti poplavljene mlekarne in lekarne v Celju. Sodelovali so tudi pri pregledu gasilskih društev v Dolenji vasi sektor Prebold.

Leta 1957 je društvo razvilo nov gasilski prapor in priredilo svečanost pri zadružnem domu v Latkovi vasi. Društvu je predsedoval Franc Zagožen.

Leta 1960 so nabavili prikolico za MB s priključkom na gasilski avtobus. Poglabljali so  gasilske vodne rezervoarje, leta 1962 praznovali 60 obletnico društva, leta 1970  pa kupili v tovarni Prebold star kombi in ga preuredili v gasilskega. Leta 1972 so za 70 letnico društva nabavili novo MB Rosenbauer 600 l/min, leta 1974 sta moška in ženska desetina sodelovali na mednarodnem tekmovanju in proslavi 100 letnice društva Kapfenberg  v Avstriji.

Gasilski dom so povečali za dva prizidka in ga pričeli obnavljati, uredili sanitarije in napeljali vodovod. Marca 1976 so nabavili nov avto IMV 1600 gasilec. Vsa zadnja leta so nabavljali novo gasilsko opremo in orodje, postavljali hidrante, izobraževali članstvo in strokovni kader, seznanjali vaščane z varstvom pred požari in vršili požarnovarnostne preglede.

Leta 1980 so nabavili nekaj miz in stolov, pričeli z notranjo obnovo gasilskega doma, talnih in stropnih oblog in pleskanja sten.

Leta 1982 so končali z obnovo doma, ga na novo prekrili, prepleskali stolp in končali z adaptacijo. Okrog doma so uredili zelenico, posekali staro sadno drevje in posadili mlade breze. Ob dohodih k domu smo izkopali zemljo, navozili in uredili gramoz in poti asfaltirali.

80. obletnico društva smo praznovali skupaj z praznikom KS Prebold in pod pokroviteljstvom Tekstilne tovarne Prebold. Pokrovitelj nam je ob tej priliki podaril nekaj gasilske opreme in orodja, zaščitnih oblačil in poravnal nekaj adaptacije doma. 5. septembra dopoldne je bila svečana seja KS in družbenopolitičnih organizacij Prebolda v dvorani prenovljenega doma, kjer so bila podeljena priznanja in odlikovanja zaslužnim krajanom, popoldne pa na tribuni pred domom in pred postrojenimi godbeniki in člani sosednjih gasilskih društev slavnostni govori, zahvale, podelitev odlikovanj članom društva in priznanj. Priznanja za dolgoletno sodelovanje so podelili na naslednjem občnem zboru, da ne bi preveč razvlekli program. Najvišje priznanje je prijel najstarejši aktivni član društva tovariš Franc Zagožen in sicer priznanje za 50 let.

Ob 80. letnici ustanovitve društva je društvo prejelo od Gasilske zveze Slovenije »Gasilsko odlikovanje 2. stopnje«, od Občinske gasilske zveze Žalec »Občinsko gasilsko priznanje 1. stopnje«, od Krajevne skupnosti Prebold »Srebrno plaketo KS Prebold« in še nekaj diplom in priznanj. Ta leta je zaznamoval takratni predsednik društva tovariš Ivan Škrabe. Naslednjih 18 let so društvu predsedovali štirje predsedniki Drago Gajšek (82-88), Kosem Dušan (89), Ivan Jevnikar (90), Stepišnik Feliks (91-98). Vsa ta leta se je delalo naprej, prirejale so se prireditvi na Žalski noči in na vasi, katere ohranjamo vse do današnjih dni.

Leta 1984 je predsednik društva Drago Gajšek organiziral skupinska slikanja vseh članov, tako uniformiran del društva, mladince in člane. V teh letih se je tudi veliko delalo na mladini.

Leta 1990 meseca oktobra so nabavili novo vozilo FIAT ducato GVM-1, leta 1992 pa so praznovali 90 letnico društva.
Pionirji pod mentorstvom Zvoneta Reberška so v letih 1990-1992 osvojili zelo dobre uvrstitve, saj so  leta 1992 na občinskem gasilskem tekmovanji v Žalcu dosegli prvo mesto in se s tem uvrstili na regijsko gasilsko tekmovanje v Velenje, kjer so dosegli tretje mesto. S tem so si prislužili sodelovanje na državnem gasilskem tekmovanju pionirjev na Ptuju.

V letu 1999 je novi upravni odbor s predsednikom Reberšek Zvonetom nadaljeval delo in si zadal nove naloge.

  • razvitje  prapora 99,
  • organizacija  gasilskega tekmovanja za Memorial Draga Gajška,
  • leto 2001  6. junij -pričetek del obnove gasilnega doma,
  • leto 2002  29.junij  praznovanje 100 letnice in otvoritev prenovljenega gasilskega doma.

Leto 2001 in 2002 jih je krepko angažiralo pri obnovi  gasilnega doma, zato niso mogli  toliko dati poudarku vajam in nastopom desetin, večji poudarek pa je bil na izobraževanju kadrov od  gasilca, podčastnikov do častnika in opravljanja tečajev mentor mladine in strojnikov.

Da so trdoživi, kaže primer njihovih veteranov, ki so navzoči pri vsakem delu ali udarniški akciji. Nikoli jim ni žal časa in poprimejo za vsako delo, za vzgled si jih lahko vzame marsikateri mlajši gasilec.

Leto 2002 je bilo tudi zelo pomembno za naše društvo, saj smo praznovali jubilejno 100 letnico delovanja PGD Latkova vas. Ob tej svečanosti smo tudi postavili štiri mlaje na vhodih v vas in ob dnevu gasilca slavnostno otvorili obnovljen gasilski dom. V večernih urah je potekala že tradicionalna gasilska veselica z bogatim srečelovom.

Leto 2005 meseca avgusta smo kupili novo  prenosno gasilsko črpalko tipa Rosenbauer FOX-II 1600 l/min, ki je nadomestila starejši tip Rosenbauer. Pri nakupu so nam pomagali vaščani s prostovoljnimi prispevki, botri in donatorji. Z novo, moderno in zmogljivejšo motorno črpalko so naši tekmovalci (FDLV ekipa) na hitrostnih gasilskih tekmovanjih  vedno v boju za prva tri mesta. V zadnjih letih pa se ponovno formirala veteranska ekipa, ki je zelo uspešna na tekmovalnem kot družbenem področju.

Leta 2006 smo se v upravnem odboru odločili, da je potrebno nabaviti novo vozilo za prevoz moštva, saj staro vozilo ne izpoljnuje sodobnih standardov za prevoz otrok in moštva. Tako smo člani v letu 2007 stopili v akcijo z pobiranjem prostovoljnih prispevkov po vasi in z prošnjami donatorjev. S skupnimi močmi nam je uspelo zbrati dovolj sredstev za nakup sodobnega vozila Volkswagen GVM-1, ki je nadomestil starejšega FIAT ducato.

V okviru operativnih dejavnosti smo se izobraževali na specialnostih za strojnika, radijske veze, mentorja mladine in  nosilce dihalnih aparatov. V  letih 2004-2006 je zelo bila dejavna tudi ženska desetina, ki se je uspela uvrstiti na regijsko tekmovanje v Velenju in z udeležbo na hitrostnih tekmovanjih so bile marsikateri ženski ekipi boljši nasprotnik. Operativni člani pa se vsako leto udeležujejo izobraževanja na IG-u, kjer spoznavajo nove in varnejše tehnike dela z gasilsko opremo.

PGD aktivno sodeluje v samopomoči in je nosilec idej delovanja v vasi. Prireja tudi prireditve v smislu družabnega srečanja gasilcev in vaščanov. PGD Latkova vas je dobitnik odlikovanja za posebne zasluge ob 100 letnici delovanja. V letu 2002 je gasilsko društvo dobil priznanje za najlepše urejen gasilski dom v očini Prebold.

sfy39587p00